Latinščina

Antični večer

Dijakinje in dijaki 3.b so 9. aprila pripravili že tradicionalni antični večer, ki se ga je udeležilo rekordno število obiskovalcev. Kot je zapisala Nina, je šlo kar nekaj ur latinščine za priprave nanj, ampak se je izplačalo. Čestitke!

“Panem et circenses!

S tem znanim latinskim rekom bi lahko povzeli celoten letošnji antični večer. Če smo se lani oddaljili od klasične rimske zabave s pasijonsko upodobitvijo antične mitologije, smo se letos hotel bolj približati »pravi stvari«.

Kot vedno, so se priprave začele veliko prepozno. Zaradi tega smo datum prireditve kar trikrat prestavili! Idej za glavni dogodek je bilo veliko, od tega, da bi naredili mjuzikal do tega, da bi prenesli sodobne mladinske subkulture v čas pred našim štetjem. Potem pa mi je sošolka Kristina posodila dramo Oscarja Wilde-a, The Importance Of Being Earnest (priporočam, mimogrede!), ki me ni ravno navdušila, mi je pa bila zelo všeč. Ne spomnim se niti kdaj niti kako, ampak na koncu je padla odločitev, da bo Earnest postal Pompej, meščanska Anglija pa bogati Rim. Igra je bila na mnogo višjem nivoju kot lanska, kar je zahtevalo tudi več vaje. Če smo iskreni, je to pravzaprav eden izmed razlogov, da smo zahtevali, da letos spet organiziramo antični večer - namreč po lanskih izkušnjah tako odpade veliko ur latinščine. Vsi smo krvavi pod kožo in gledališke vaje so veliko bolj zabavne kot vaja deponentnikov (Se opravičujem, prof. Juvan J). V glavnem, kar hočem povedati je, da je bila organizacija bolj kot ne v slogu »prečkaj most, ko prideš do njega.« Tako smo na sam popoldan prireditve, pol ure pred začetkom, še vedno pogrešali nekaj stranskih igralcev in tonskega mojstra. Na srečo so vsi prišli skoraj dobesedno v zadnjem trenutku in uspelo nam je pripraviti stvari.

Ko so ljudje začeli prihajati v učilnico 341, so nam čeljusti padle do palcev na nogi. Za vse ni bilo prostora, nekateri so morali stati zunaj! Veliko občinstvo je le še povečalo tremo vseh nastopajočih, ki pa so stvari izpeljali po svojih najboljših močeh.

Antični večer je vodila Špela T., ki je imela vlogo Kupida. Zdi se mi, da ji je bila vloga pisana na kožo. Začeli smo z igro Pomembno se je imenovati Pompej. Vlogo samozavestnega in manipulativnega Cezarja je prevzel Miha, ki je hotel zaljubljenega Pompeja (Anže B.) poročiti s svojo razvajeno hčerko Julijo (Ana). Zakonu ostro nasprotuje Kornelija (Maja V.), ki se dobro zaveda, da Cezarja ne zanima hčerkina sreča, ampak jo poroča iz političnih razlogov. Ker je bila tema večera ljubezen, smo prosili Špelo K., da prebere eno svojih pesmi. Verjamem, da jo čaka pesniška kariera. Tamara je predstavila seminarsko nalogo Maje V. z naslovom Ženska v starem Rimu. Ugotovili smo, da so bile stare Rimljanke ravno tako obsedene z videzom kot smo ženske zdaj. Pridružil se nam je tudi pesnik Ovidij s svojimi vedno modernimi nasveti za samske (Danijel). Kristina in Anže K. sta bila kot bogata Rimljana deležna tudi male stilske preobrazbe. O končnem rezultatu ne bil izgubljala besed, prav tako tudi ne o nadarjenosti naših stilskih mojstrov (Rok, roke stran z ravnalca za lase). Za konec smo vsi skupaj zapeli še pesem The Answer Is Blowing In The Wind oz. Responsum se dedit flamini, kar smo izbrali tudi za sporočilo, ki smo ga hoteli podati. Odgovorov na vsa vprašanja včasih ne moremo vedno najti, če se preveč trudimo. Če pa kdaj prisluhnemo vetru, nam ga lahko ta zašepeta na uho.

Zahvaljujem se vsem trem osebam, ki ste prebrale ta članek in vsem, ki ste letos prišli na naš Antični večer. Upam, da ga je bilo enako veselje gledati, kot ga je bilo pripravljati.

Nina Misson, 3. B”

Mit in resničnost antične Emone

V ljubljanskem muzeju so danes ob 20.00 odprli razstavo Emona: Mit in resničnost, ki približa obiskovalcem vsakdan prebivalcev Emone in zgodovino mesta na eni strani, na drugi pa slavni mit o Argonavtih, ki je dolga stoletja veljal za zgodovinsko resnico, danes pa je inspiracija številnim raziskovalcem in umetnikom.

Rimska kolonija Emona. Mesto, ki je bilo ustanovljeno na tleh današnje Ljubljane pred skoraj natančno 2000 leti. Mesto, ki je živelo 500 let, njegove ostanke pa so raziskovali že v srednjem veku. Do danes vemo o antični predhodnici Ljubljane že veliko, aktualne arheološke raziskave v središču prestolnice pa so prinesle nova zanimiva odkritja. Spoznajte rojstvo, življenje in propad mesta Emone, doživite vsakdan Emončanov in preverite, kakšno je mitično izročilo o Emoni, na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana. Razstava »Emona: mit in resničnost« bo na ogled od 18. maja do konca leta 2010.

Več o tem si lahko preberete še v članku objavljenem na spletnem portalu rtvslo.si

Erotična umetnost v Pompejih

Kristina me je opozorila na zanimiv članek o erotični umetnosti v Pompejih, ki ga najdete na rtvslo.si, jaz pa sem si ga dovolila objaviti tukaj.

“Ogled priporočamo samo polnoletnim osebam” - napis, ki ga človek ne bi pričakoval na letaku, ki oglašuje razstavo fresk v slovitih Pompejih, mestu, ki ga je leta 79 izbruh Vezuva zamrznil v čas.

Dekadentne čase Pompejev je morda prekril pepel in najedel zob časa, a mesto je očitno ohranilo svoj draž: to dokazujejo že vrste obiskovalcev, ki se ta konec tedna nabirajo za ogled najbolj erotične umetnosti, kar jo ta kotiček nekdanjega imeperija lahko ponudi.

Freske v slovitih predmestnih termah so ta konec tedna na novo zaživele v okviru posebne nočne “predstave”, ki naj bi s pomočjo luči in zvoka obiskovalcem karseda plastično predstavila erotično umetnost starih Rimljanov. Strokovnjaki opozarjajo, da 16 pompejskih fresk, ki ponujajo prizore oralnih in skupinskih spolnih podvigov, v sicer zajetni zapuščini imperija nima prave konkurence.

Oglaševanje konkretnih storitev ali le slikarije za ustvarjanje primernega vzdušja?
Domišljijo zgodovinarjev burijo že vseh petdeset let, odkar so jih našli: nekateri menijo, da naj bi bile nazorne slikarije oglasi za “storitve”, ki se jih je dalo v termah plačati, drugi pa zagovarjajo bolj “prozaično” razlago, da so poslikave samo opozarjale kopalce, kam naj oblačila odložijo moški in kam ženske (v te terme so, kar je bila sicer redkost, oboji vstopali pri istem vhodu). Spet tretja razlaga je, da je šlo preprosto za glorifikacijo principa “vse je dovoljeno”, ki je v času pred katastrofo, ki ga je izbrisala z obličja sveta, vladal v mestu ob morju.

Prisotnost podobnih slikarij po vsem mestu priča o tem, da v Pompejih, “ekvivalentu Disneylanda za odrasle” med bogato elito starega Rima, žgečkljiva umetnost ni bila nikakršen tabu, povzema The Independent. Moč jo je najti v številnih vilah, od leta 2006 pa je za turiste po daljši obnovi na ogled tudi največji mestni bordel, Lupanare (iz latinske besede za volkuljo, pa tudi za prostitutko - lupa). Tudi tam so stene poslikane z erotičnimi prizori, ki pa imajo po mnenju umetnostnih zgodovinarjev manjšo umetniško vrednost.

Premišljena dramaturgija
Vodja izkopavanj Antonio Varone meni, da so bile terme, ki so popotnike pozdravile pred vstopom v Pompeje, tako tematsko poslikane zato, da so prišleke spravile v primerno razpoloženje za vstop v “mesto zabave.” Ugotavlja tudi, da se freske po drznosti stopnjujejo. “Začne se z moškim in žensko, nato sledi oralni seks za oba spola, nato dve ženski skupaj in na koncu skupinske aktivnosti. Sporočajo nam, da ni nič narobe z malce sprostitve po dolgi, naporni poti. Počni, kar želiš, spi, s komer hočeš - a obenem so naslikane tudi s kancem ironije.”

Zgodovina ni vedno napredek
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da poznejša zgodovina ni bila tako liberalna kot Rimljani. Ko je cesar Franc I leta 1819 z ženo in hčerko videl primerke pompejskih fresk v narodnem muzeju, je bil tako zgrožen, da je ukazal “pohujšljive” stvaritve spraviti in dati na ogled samo “ljudem zrelih let in zgledne morale”. V Pompejih se tako še danes najbrž ne morajo nadejati obiska papeža, ki je še pred dnevi na Portugalskem poroke istospolnih partnerjev označil za “zahrbtno in nevarno grožnjo skupnemu dobremu”.

Varone meni, da je zadnja freska, prizor četverice v nasladi, “drzna celo za Pompeje” - kljub temu, da so bili v Rimu spolni odnosi med moškimi “nekaj povsem naravnega”. “Šele z nastopom krščanstva se je pojavil element greha in sramu.”

Zaenkrat še preizkušajo temperaturo odziva javnosti …
Pričujoča zbirka erotičnih fresk za javnost ni bila na ogled že od leta 2001; po vnaprejšnjem dogovoru so jo lahko videle le majhne skupine. Nedavna obnova najdbišča je omogočila dostop večjim skupinam, kar so ta konec tedna nadgradili še s priložnostnim “light showom”. Take predstave naj bi postale reden del poletne turistične ponudbe v termah, ki merijo približno 800 kvadratnih metrov in so razdeljene na tri glavna območja: preoblačilnico (apoditerium), mrzli bazen (frigidarium) in bazen z mlačno vodo (tepidarium).

Ana Jurc

Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/eroticna-umetnost-pompejev-se-danes-buri-domisljijo/230284

Arheologi odkrili znamenito vrtečo se jedilnico cesarja Nerona

Po vsej verjetnosti gre za odkritje tako imenovane vrteče se jedilnice (coenatio rotunda), ki jo je zgradil Neron v svoji palači., o kateri priča Svetonij v svojem delu Dvanajst rimskih cesarjev:

“Glavna jedilnica je bila okrogla in se je nenehno, noč in dan, vrtela kakor vesolje.”

Več si lahko preberete v članku na spletni strani MailOnline.

Izmenjava dijakov Gimnazije Škofja Loka in Gimnazije Novo mesto

Foto: Dušan Smodej

V petek, 6. 11. 2009, smo se v zgodnjih jutranjih urah z dijaki 1. B odpravili na dvodnevno izmenjavo v Novo mesto. To je prva narodna izmenjava med dijaki klasičnih gimnazij v Sloveniji. Kljub deževnemu vremenu in nič kaj boljšim obetom, je bilo vzdušje vse prej kot vremenu primerno. Dijaki so se že cel teden veselili petkovega dne. Pred gimnazijo nas je pričakala profesorica latinščine, razredničarka 1. K, Neža Vilhelm in nas odpeljala v knjižnico, kjer so nam pripravili topel sprejem s presenečenjem. Novomeški dijaki so namreč posneli filmček, v katerem so predstavili sebe in svojo šolo. Nagovorila nas je tudi ravnateljica, ga. Natalija Petakovič in predstavnik višjih letnikov Tilen Šerbec Turk, dijak 3. K.

Kar kmalu so se dijaki z veliko vnemo lotili dela. Razdelili so se v več skupin. Nekaj jih je ostalo v šoli in so se v računalniški učilnici mrzlično lotili dela. Med seboj so primerjali svoji mesti, šoli, obe regiji. Ostale skupine pa so se z dežniki v rokah odpravile raziskovati Novo mesto. Po končanem delu smo se vsi skupaj dobili v mestu na zasluženem kosilu. Nato je sledil ogled Dolenjskega muzeja z bogato arheološko zbirko. Izvedeli pa smo tudi vse o Novem mestu od njegove ustanovitve dalje.

Foto: Dušan Smodej

Zvečer so novomeški dijaki ponovno poskrbeli za prijetno presenečenje in svoje goste povabili v Čajarno na večerno druženje, ki je zagotovo doseglo svoj vrhunec.

V soboto zjutraj smo se ponovno zbrali v šoli in dokončali, kar smo začeli v petek. Dijaki so pripravili plakate in predstavitve. Ugotovili smo, da smo izmenjavo uspešno izpeljali in dosegli vse zadane cilje. Skupaj smo si ogledali še predstavitveni filmček. Na koncu smo se zahvalili dijakom, ki so se izkazali za odlične gostitelje, profesorici Neži Vilhelm za odlično mentorstvo ter ravnateljici ge. Nataliji Petakovič, ki je z naklonjenostjo pozdravila naš skupni projekt.

Nenazadnje pa bi pohvalila dijake 1. B Gimnazije Škofja Loka, ki so z vso resnostjo in zavzetostjo pristopili k delu in se brez težav vklopili v novo okolje. Pri tem so se zagotovo naučili veliko novega in stkali nove prijateljske vezi. Zahvala gre tudi razredničarki 1. B, profesorici Nevenki Bertoncelj, s katero sva že v času priprav uspešno sodelovali in skupaj z dijaki se že veseliva, da bomo aprila v Škofji Loki gostili novomeške dijake. Upajmo, da nam bo vreme bolj naklonjeno, da bo druženje še toplejše.

Rešitve diagnostičnega testa za 3. letnik

Preverite svoje znanje s pomočjo rešitev vaj.

Valete!

Rešitev diagnostičnega testa za 1. letnik

Preverite svoje znanje s pomočjo rešitev vaj.

Valete!

Avete carae discipulae, cari discipuli!

Novus annus scholasticus hic est. Spero vos bene ferias transegisse et vires novas acquisivisse, quibus paene indigebitis. In paginas istas iterum ac saepius obvium nos dabimus.

Valete!

Rimski bogovi in boginje

Število rimskih bogov je bilo ogromno. Imeli so bogove za vsako priložnost in tudi njihovo delovanje je bilo določeno. Velikokrat so pripisali božanski značaj naravnim močem in pojavom; taka božanstva (NUMINA) so bila pogosto zelo nedoločena in neoprijemljiva (niso imela imen in celo spola - zato lahko preberemo posvetilne napise “SI DEUS SI DEA - naj si bog ali boginja”, ki so bili naslovljeni na te bogove. Kasneje so nekatera od teh božanstev dobila lastno podobo. Na te bogove so se obračali vse do konca poganstva. Veliko obredov, s katerimi so častili NUMINA, se je dogajalo na prostem - na svetih krajih. Verovanja so živela predvsem ne deželi. Niso bila namenjena posamezniku, ampak napredku gospodarjenja in zaščiti pred vidnimi in nevidnimi sovražniki.
Rimljani so imeli zelo stroge obrazce in obrede za prošnjo bogovom, ki so morali biti izpeljani brez napake. Samo brezhibna izpeljava je zagotovila uspeh, zato so v primeru napak obrede tudi ponavljali. Obredi v krogu domače družine in na svetih krajih so sčasoma postali državna vera. Ko pa so uvedli verski koledar, so bili verski obredi in čaščenje bogov natančno določeni. Tako bi lahko rekli, da so Rimljani imeli dve veji vere: ena je bila domače, zasebno čaščenje bogov, za kar je bil odgovoren družinski poglavar - pater familias, drugo polovico pa so predstavljala javna praznovanja, vezana na rimski koledar.

Kako pa vam leži poznavanje antične mitologije? Če niste prepričani v svoje znanje, se lahko preizkusite v kvizu.

Vir: http://medanticnimibogovi.antika-si.com/religije/rimska.htm

Sedem čudes antičnega sveta